Rogaška Slatina Dobro počutje, sprostitev in zdravje iz izvira

Park hiša
 

Znamenitosti v zdraviliškem jedru


Zdraviliški park

V osrednjem delu parka se nahaja edinstveni klasicistični nekdanji Zdraviliški dom (danes GH Rogaška), ki slovi po znameniti Kristalni dvorani in reprezentančni paviljon Tempel. Skozi sprehod od Evropske ploščadi naprej se odkrivajo še mnoge druge znamenitosti: spomenik NOB (narodno osvobodilnih bojev), spomenik grofa Attemsa (ustanovitelj zdravilišča), vremenska hišica , naravna redkost drevo ginko (Ginkgo biloba), kip Borisa Kidriča, kopija kipa svetnika Janeza Nepomuka (original je hranjen v muzeju Anin dvor). V bližini se nahajata ohranjena in živa naravna vrelca - Gozdni in Ivanov vrelec. 



Muzej Anin dvor

Sprehod skozi prizmo preteklosti in sedanjosti Rogaške Slatine. Zbirke na ogled: STEKLARSKA (predstavitev vseh faz nastajanja kristalnega stekla), GRAFIČNA (nekoč in danes na papirju - Rogaška Slatina na grafikah švicarskega zbiratelja Kurta Müllerja), DOMOZNANSKA (zbirka o Rogaški Slatini, Kraljevska zbirka o dinastiji Karađorđević in zbirka podpisov slavnih iz celega sveta), PARKOVNA ( interaktivni ekrani za raziskovanje po Rogaški, v zavetju avtohtonih drevesnih vrst) in VODNA ZBIRKA (simbolična umetniška soba z vodnimi kulisami za sprostitev).

Gozdni vrelec

Gozdni vrelec je eden najstarejših vrelcev Rogaške Slatine in je bil opisan že v prvi reklamni knjižici Zdravilišča, leta 1883. Tržili so ga kot vrelec z »železnato vodo«. Do njega je nekoč vodila slovita Steza vzdihljajev, prizorišče neštetih romanc … Dostop: ob vznožju hriba Janina.

Ivanov vrelec

Ivanov vrelec je še danes ohranjen in živ. Je bogat z železom, čigar čas njegovega zajetja ni znan, v literaturi pa je omenjen že leta 1821. Poimenovan je bil po nadvojvodi Janezu Habsburškemu, stalnemu gostu in pokrovitelju Zdravilišča v 1.pol. 19. stol.. Dostop: v neposredni bližini Rogaške riviere (za apartmaji Vile Golf).

Kapela sv. Ana

Zdraviliška kapela je bila zgrajena leta 1804 in je posvečena sv. Ani, zaščitnici zdravilišča. Kapela ima neoromanske oblike, načrte zanjo so napravili v Grazu. Je enoladijska stavba s pravokotno absido. Oltarno podobo sv. Marije z detetom in sv. Ano je leta 1686 naslikal štajerski baročni mojster Hans Adam Weissenkirchner. Znameniti arhitekt Jože Plečnik pa jo je preuredil leta 1926. Zanimivo je, da je občinski praznik prav na dan sv. Ane (26. 7.), ki kot svetnica izraža svetovljanski odnos do zdravja. Dostop: vznožje Ivanovega hriba (za stavbo Medical centra).

Kidričev spomenik

Portret skulpture Borisa Kidriča (1912 – 1953), domačina, organizatorja Osvobodilne fronte, predsednika prve slovenske vlade in visokega političnega funkcionarja socialistične Jugoslavije. Avtor spomenika postavljenega leta 1983, je kipar Stojan Batič. Dostop: spomenik je postavljen pred stavbo Medical centra.

Kip grofa Ferdinanda Attemsa

Doprsni kip grofa Ferdinanda Attemsa (1746-1820), štajerskega deželnega glavarja, ustanovitelja Deželnega zdravilišča leta 1803, je bil leta 1828 postavljen na razgledno točko nad današnjim Medical centrom. Avtor je dunajski kipar Leopold Kisling. Dostop: spomenik je danes postavljen ob vznožju hriba, kjer se nahaja Hotel Aleksander.

Spomenik padlim v NOB 1941 – 1945

Obelisk z bogato plastiko je bil postavljen leta 1952. Njegov avtor je arhitekt Vinko Glanz – po njegovih načrtih je bil zgrajen tudi hotel Slovenija. Reliefna plastika je delo kiparja Borisa Kalina, v kamen so vklesani verzi pesnika Iga Grudna. Dostop: Evropska ploščad.

Spomenik Sv. Janeza Nepomuka

Kip svetnika je ob dokončanju ureditvenih del na vrelcih leta 1723 postavilo Društvo dunajskih lekarnarjev in v zahvalo, ker jim je cesar podelil koncesijo za prodajo zdravilne vode. Spomenik je najprej stal ob vrelcu Tempel, nato po II. svetovni vojni je bil prestavljen pod kapelo sv. Ane, leta 2014 pa je bil restavriran in postavljen v muzej Anin dvor.

Pivnica mineralnih vod

V stavbi okrogle oblike lahko poskusite zdravilno vodo Donat, ki po količini magnezija vse do danes ostaja na samem vrhu naravnih mineralnih vod Evrope in Styrio. Zdravilna slatina, ki prihaja iz globine 550 metrov, se je zaradi edinstvene mineralne sestavine izkazala za učinkovito pri številnih boleznih, stresu in drugih motnjah v organizmu.
Dostop: Medical center.

Kristalna dvorana Grand hotela Rogaška

Osrednja zdraviliška dvorana je prizorišče plesnih in koncertnih prireditev. Najodličnejši dogodek je bil Anin ples s skoraj 200-letno tradicijo. Na stenah dvorane so štiri odlična oljna dela znamenitega avstrijskega slikarja A. Schötterja iz leta 1912. Opisi slik: 1. slika: Ban Petar Zrinjski na vrelcu okoli leta 1640, 2. slika: deželni glavar, grof Ferdinand Attems, si leta 1825 ogleduje načrte izgradnje zdravilišča, 3. slika: avstrijski nadvojvoda Janez ob prihodu v zdravilišče leta 1836, 4. slika: cesar Franc Jožef I. na obisku v zdravilišču leta 1883. Usoda zadnje slike je zelo nenavadna in zanimiva - na njeno prazno hrbtno stran je leta 1925 slovenski slikar Ivan Vavpotič narisal prihod kralja Aleksandra Karađorđevića v Rogaško Slatino.
Dostop: Grand hotel Rogaška (zdraviliški jedro).

Zdraviliški dom (danes Grand hotel Rogaška)

Med umetnostnimi spomeniki Rogaške Slatine je najreprezentativnejša in tudi najbolj znana, identitetna veduta, grajen v klasicističnem slogu. Prvi zdraviliški dom so zgradili leta 1813. Veliko zanimanje za bivanje in zdravljenje v Rogaški Slatini je povzročilo, da je prišlo do nove urbanistične zasnove ter gradnje drugega zdraviliškega doma, ki so ga gradili kar petnajst let (1844-1859). Ko so v avgustu leta 1910 razsvetljevali zdravilišče za pripravo na proslavo rojstnega dne cesarja Franza Jožefa I., je prišlo do požara, ki je skoraj v celoti uničil drugi zdraviliški dom. Takoj po požaru so začeli graditi tretji zdraviliški dom. Odprli so ga leta 1912, v pročelje pa so umestili grb štajerske dežele.
Dostop: zdraviliško jedro.

Stara direkcija

Stara direkcija je najstarejša stavba v Rogaški Slatini. Prepoznamo jo lahko na najstarejši sliki Rogaške Slatine, ki jo je leta 1810 narisal Karel Russ. Staro direkcijo, kjer je nekoč stala Jemškova domačija z gostiščem, so postavili nekdanji deželni stanovi, ki so prevzeli zdravilišče. Zgradili so jo v letih 1805-06. V njen je bila direkcija z upravnikom (Amtshaus) in stanovanje uradnega zdravnika, v njej pa so počivali tudi odlični gostje (prvi slatinski zdravnik dr. Johann Fröhlich je v njej gostil nadvojvodo Ivana, ki je prav tu napisal spomine na Rogaško Slatino). V najstarejši stavbi je nekoč svoj prostor našel tudi Grafični muzej, kjer je bil mogoč ogled edinstvene grafične zbirke, ki je nastala na osnovi donacije stalnega gosta Zdravilišča Rogaška, švicarja Kurta Müllerja.
Dostop: zdraviliški jedro.

Vremenska hišica

Vremenska hišica naj bi bila postavljena leta 1926 in se nahaja v zdraviliškem parku. Na njej so upodobljeni leseni reliefi, kjer je na hrbtni strani zapisano sledeče:
  1. Ob pitju mineralne vode se krepi zdravje.
  2. V parku sta se srečala ona in on ter si izkazala naklonjenost s poljubom.
  3. Vnela se je ljubezen, govorila so čustva.
  4. Ona zopet sama poseda po parku, srčne rane pa si hladi ob mineralni vodi, njen venček je ovenel.
  5. Deževni dnevi so samotni in dolgi.
Dostop: zdraviliško jedro.