Rogaška Slatina Dobro počutje, sprostitev in zdravje iz izvira

Park
 

Znamenitosti v okolici Rogaške Slatine


Paviljon kaktej


      

      


Paviljon kaktej v Cerovcu pod Bočem je občudovanja vredna zbirka preko sedem tisoč različnih kaktusov in ostalih sočnic iz vsega sveta. Med zbirko je veliko redkih vrst, ki ji dajejo še večji pomen. Kot zanimivost omenimo, da je najstarejši kaktus Ariocarpus star več kot 60 let, najmanjši kaktus je Blossfeldia, katerega trup ne preseže 1 cm v širino in višino. Posebna oblika kaktusa Dirty Old Man Cactus, ki izžareva zmagoslavje, Taščin fotelj, ki potrebuje 40 let, preden prvič zacveti.
Posebnosti je veliko, od najmanjšega do največjega kaktusa, najbolj bodičastega ter najbolj občudovanega. Zbirka je vsekakor vredna ogleda.

Juneževa domačija

   

Spomeniško zaščitena Juneževa domačija – etnografski muzej na prostem, obsega gospodarsko poslopje, delno zaprt kozolec toplar in čebelnjak ter obnovljeno staro kmečko hišo s črno kuhinjo iz 19. stol. z izvirno avtohtono opremo in inventarjem tedanjega časa. Hiša je bila naseljena do začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja in je edina v bližnji okolici zdravilišča Rogaška Slatina. Tukaj lahko okusite tradicionalne kulinarične dobrote ter spoznate običaje in navade Rogaške Slatine in okolice.

Orglarstvo Škrabl


V orglarstvu Škrabl se lahko seznanite z izdelavo najstarejšega poznanega glasbila s tipkami, z možnostjo degustacije vina in tradicionalnih prigrizkov. Začetki današnje orglarske delavnice segajo v leto 1990, ko so začeli restavrirati stare in graditi nove orgle. Danes zaposlujejo okrog petdeset delavcev različnih specializacij, ki obvladajo vse od zahtevnih tehnologij računalniškega načrtovanja in vodenja modernih strojev, do mojstrov zavidljivih ročnih spretnosti, pod rokami katerih se navaden les spreminja v čudovite rezbarske dodatke. Vsake orgle so unikat, ki s svojo harmonijo dopolnjujejo sakralne prostore in marsikomu naježijo kožo.


Kraljevi vrelec


Vas Kostrivnico redkokdo pozna po zdravilnih mineralnih vodah, ki so jih poznali že v keltskih časih, kar dokazuje najdena keltska broška pri enem izmed čiščenja vodnjaka. Broška se danes nahaja v muzeju v Gradcu. V vrelcu, ki je bil nazadnje obnovljen davnega leta 1857 in ga danes obdaja lep osmerokoten paviljon, si zdravilno vodo lahko nalijete s pomočjo prvotne mehanske črpalke iz 19. stoletja. Predzadnji lastniki Kostrivniške slatine, družina Gotscher , so v posebnih glinenih amforah s pečatom, prodajali vodo v Egipčanske lekarne kot zdravilo. Zadnji lastniki, družina Kupnik, pa so vodo izvažali v Ameriko (že v tistih časih preko 100 tisoč litrov). Družina Kupnik je s svojim delovanjem kot dober gospodar zaznamovala Kostrivnico, saj je zaposlovala veliko domačinov tako na kmetiji, kot v polnilnici, ustanovila pa je tudi prvo pošto, ki jo je potrebovala za svoje namene. Kraljevi vrelec je pomemben tudi zato, ker izvira iz Keltskih časov. Zraven stoji še kozolec toplar, ki služi kot prireditveni prostor. V njem se nahaja zbirka starega kmečkega orodja. Družbo pa jima dela Ignacijev vrelec, ki je bil nazadnje obnovljen leta 1843. Oba vrelca sta bila obnovljena v istem stilu, kot sta bila prvotno zgrajena. Posebnost: voda iz Kraljevega vrelca ob prebavi blagodejno vpliva tudi na kožo (nekateri jo celo primerjajo z vodo Vichy).

Calska gorca

Na širšem vinogradniškem področju Calska gorca predstavlja eno redkih zidanic bogate zasnove in podobe, ki ima ohranjene številne elemente, ki pričajo o vsebini in socialni podobi lastnikov. Osnovni namen obnove je bil ohranitev kulturnega spomenika in izboljšanje življenjskih pogojev v podeželski skupnosti, oblikovanje privlačnejšega vaškega okolja kot bivanjskega prostora in razvoj drugih dejavnosti – še posebej turizma, hkrati pa zagotovitev pogojev za promocijske in druge aktivnosti vinogradniškega društva, ostalih društev, lokalnega gospodarstva ter občine. Calsko gorco je leta 1997 kupilo Društvo vinogradnikov. Želeli so pridobiti prostor za društvene dejavnosti in preprečiti propadanje več kot 20 let opuščenega in nevzdrževanega objekta. Calsko gorco je Občina Rogaška Slatina leta 2000 z odlokom razglasila za kulturni spomenik.


Krajinski park Boč


Boč je z 978 m najvišji vrh Bočkega pogorja, ki je geološko in geografsko najvzhodnejši del Karavank. Zaradi enkratnosti, pestrosti in množice naravnih vrednot je širše območje Boča zavarovano kot krajinski park.
Zaznamujejo ga strjeni in dokaj ohranjeni gozdovi. Preplet travnikov in gozdov zagotavlja izjemno biotsko pestrost območja. Zaradi izjemne naravne dediščine je bil Boč z okolico najprej v domačem in nato tudi v evropskem merilu prepoznan kot naravovarstveno območje, ki ga je treba ohranjati. Ob vstopu v Evropsko unijo pa se je njegova naravovarstvena vrednost potrdila še v evropskem merilu, saj je velika večina območja del evropskega ekološkega
omrežja NATURA 2000.

Neokrnjena narava je prepredena s planinskimi potmi, ki iz vseh strani vodijo na vrh Boča. S sprehodom po planinskih in gozdnih učnih poteh lahko doživite lepote naravnih vrednot in kulturne dediščine. Obiskovalcem sta na voljo tudi dve kolesarski poti, v Informacijskem središču pa si lahko ogledajo multivizijsko predstavitev lepot Boča in pridobijo vse potrebne informacije. Za okrepčilo poskrbijo v dveh planinskih domovih, kjer za skupine po dogovoru pripravijo prijetna druženja v naravi, na voljo pa so tudi športna igrišča. Med rastlinskimi vrstami je največja znamenitost ogrožena velikonočnica, med sprehodom po boških strminah pa lahko slišite za marsikatero legendo in vidite marsikatero naravno ter kulturno znamenitost (Galke – pečine, Formila – kraška dolina s ponorno jamo, Čren – skalna pečina, Črni topol na Boču, Balunjača – kraška jama, partizanska bolnica na Formilah, cerkev sv. Miklavža, cerkev sv. Marjete, …)


Informacije: TIC Rogaška Slatina, tel.: 03/5814-414, e-mail: info@turizem-rogaska.si, www.boc.si.